Tokratni pohod pa je nekoliko drugačen… v hribe smo se odpravili prespat. Še več, tokrat so bili tudi zasneženi. Odvijala se je prava snežna pravljica, otroci pa so v veliki količini snega uživali. Kepe so letele celo pot do vrha, vmes pa nam je malce ponagajal tudi Bergmandeljc. V koči nas je po uspešno prehojeni poti obiskal še Miklavž in nas založil z vso energijo, ki smo jo po poti navzgor porabili. Po dopoldanski igri na snegu smo se odpravili v dolino, kamor nas je spremljalo sonce. Bilo je jasno, tako smo se naužili danih razgledov.